Predstavitev romana in pesniške zbirke: Življenje s skorjico kruha / Še dihava se dotikava
Štefan Titan
Življenje s skorjico kruha obuja spomin na čase vsesplošnega pomanjkanja po drugi svetovni vojni in že dolgo o tistih časih nismo brali ničesar, kar bi bilo napisano tako prepričljivo, neposredno in presunljivo. Prvoosebni pripovedovalec je namreč otrok (pripoved sega do prvih let osnovne šole), ki gleda svet z zvedavimi očmi, premleva krivice, ki jim je kot otrok revnih staršev nenehno izpostavljen, čeprav je pripoved postavljena v čas splošne (deklarativne) enakosti, predvsem pa ga včasih navdaja pravi obup ob zavedanju gospostva enih, ki imajo, nad drugimi, ki potrebujejo in so tako lahko za grižljaj kruha izpostavljeni najhujšemu zlorabljanju.
Sedma pesniška zbirka Štefana Titana Še dihava se dotikava, ki jo sestavlja 6 pesnitev s po 12 pesmimi, je osredotočena predvsem na erotiko, a to erotiko, ki je prav toliko obsenčena s svojo lastno končnostjo, iztekom žara med dvema, ki se ne moreta ali ne upata več dotakniti, ker se ne spodobi, predvsem pa bi hlastanje po bolj ali manj izgubljenem lahko prineslo samo razočaranje. Zato pa je v drugem delu zbirke na prečudovit način predočeno, kako življenje je, tudi ko nas ni več. Najprej kot najbrž samo domišljijsko hlastanje po nudistki, potem kot ponesrečen poskus mladeniča, ki sicer lahko je slabe volje, pa vendar ga bo slaba volja kmalu minila, kajti vendarle je še vse pred njim, na koncu pa dva, ki sta, za katera ne moremo točno določiti, katera od vseh sta, pa vendar sta obenem tudi vsi, strast pač ostane, tudi ko mi preminemo.
